Zaporedje je zopet ena izmed preprostih struktur, ki nas spremljajo že od začetnih let. Srednješolsko znanje bo zaporedje zopet pogledalo malo bolj abstraktno, kjer preko splošnih zaporedij srednješolci spoznajo aritmetično in geometrijsko zaporedje.
Preko zaporedij pa se soočijo tudi z izrazi neskončna geometrijska vrsta in poglobijo svoje znanje.
V poglavju kombinatorike se srednješolci srečajo s permutacijami, variacijami, ter kombinacijami. Preko nalog spoznajo življenske primere razporeditev in različnih kombinacij. Zaključijo z binomskim izrekom, pri katerem morajo poznati različne nove matematične izraze oziroma funkcije, kot so fakulteta in binomski simbol.
O verjetnosti se naši možgani sprašujejo vsak dan: kolikšna je danes verjetnost, da bom vprašan, kolikošna je verjetnost, da zadanem na lotu... Zato srednješolce to poglavje zopet popelje v konkretene primere računanja verjetnosti v različnih situacijah. Spoznajo tudi pojem pogojna verjetnost ter Bernoullijev obrazec. Osnova za znanje verjetnosti je poglavje kombinatorike, zato je zelo pomembno, da smo ga z vajo utrdili.
To poglavje poveže vse funkcije, ki so jih srednješolci v letih izobraževanja spoznali. Kompozitum, zveznost in limita so še dodatni pojmi, s katerimi se razširi znanje o lastnostih različnih funkcij.
Preko limite srednješolci spoznajo pojem odvod. Pri odvodu, kot zelo uporabnem delu matematike, spoznajo odvod vseh funkcij, ki so jih v letih izobraževanja spoznali. Povežejo odvod in naklonski kot premice, kot med funkcijami, ekstremalne točke funkci ter naraščanje in padanje funkcij. Uporabo odvoda po zopet lahko preizkusijo v ekstremalnih problemih.
Poglavje nam ponudi predvsem računanje delov ploščin različnih funkcij in prostornin različnih vrtenin. Predvsem pa je znanje podlaga matematičnih problemov, ki jih srednješolci srečajo v nadaljnem izobraževanju.
Vaje zajemajo snov vseh letnikov izobraževanja. Naloge so večinoma krajšega tipa, največkrat z dodatnimi podvprašanji in so namenjene povezovanju glavnih osnovnošolskih snovi, ki jih učenec sreča pri matematiki. Namen reševanja je ponoviti snov in se s tem pripraviti na maturo.
Naloge osnovne ravni znanja matematike vsebujejo različne krajše matematične naloge. Primerne so za obnovitev znanja skozi vsa štiri leta.
Naloge višje ravni vsebujejo tipe nalog, pri katerih je potrebno povezovati znanje vseh štirih let, hkrati je potrebno uporabljati matematično teorijo ter dokazovati določene matematične probleme.