Poglavje geometrije srednješolcem odpre svet osnovnih matematičnih likov, izrazov in pravil, ki v likih veljajo. Preko povezovanja med liki, konstrukcij ter na koncu pravokotnega trikotnika se odpre svet podobnosti. Nato se odpre srednješolcem nova snov kotnih funkcij, ki je za marsikoga zahtevnejša in prav zato zelo pomembna, da se dobro utrdi, saj srednješolca spremlja do konca izobraževanja.
S poglavjem o vektorjih povežemo matematiko tudi s fiziko, kjer se vektorji uporabljajo pri silah že od začetka srednješolskega izobraževanja. Vektorji so predstavljeni na dva načina, s splošno bazo prostora ter preko pravokotnega koordinatnega sistema. V zaključku pa poglavje kosinusnega izreka razširi kotne funkcije v pravokotnem trikotniku in doda razširjeno znanje računanja stranic in kotov s poljubnem trikotniku.
Ob ponovitvi poglavij potenc s celimi eksponenti in kadratnega ter kubičnega korena, se nivo znanja zopet razširi na potence z racionalnimi eksponenti in korene poljubnih stopenj. Srednješolec spozna, da sta omenjena pojma med seboj zelo povezana. Z znanjem korenov pa tudi reševanje iracionalnih enačb ni več problem.
Kaj je funkcija, njene lastnosti in uporabnost... vse to srednješolci spoaznajo v poglavju funkcij. Obnovi se linearna funkcija, nivo znanja pa se razširi s potenčnimi in korenskimi funkcijami, kjer se spozna tudi pojem inverzna funkcija.
Kvadratno funckijo srednješolci na grobo spoznajo v poglavju funkcij. Ker pa je ta funkcija med uporabnejšimi, je predstavljena še podrobneje. Kot linearna funkcija ima tudi kvadratna funkcija tri različne zapise, riše se graf funkcije. Nato pa se znanje poglobi še z računanjem kvadratnih enačb in neenačb.
Ko pri prejšnjem poglavju kvadratne funkcije pridemo do slepe ulice se zopet pokaže matematična širina in ustvarjalnost, ko uvodemo nov pojem kompleksnih števil. Računanje s kompleksnimi števili in risanje srednješolcem ni zelo težko, če seveda razumejo osnovno teorijo.
Kompleksna števila
Koda izdelka: 02-06-02
V tem poglavju srednješolci spoznajo dve zelo zanimivi funkciji, ki sta druga drugi inverzni. V poglavju eksponentnih in logaritemskih (ne)enačb pa velika množica vaj ponuja dobro utrditev in znanje pri reševanju teh enačb.