
Matematika v prvem letniku srednje šole je temeljni predmet, ki nadgrajuje osnovnošolsko znanje in uvaja dijake v bolj zahtevno, sistematično in abstraktno matematično razmišljanje. Njena vloga je večplastna: poleg razvijanja logičnega sklepanja, natančnosti in vztrajnosti, je ključna tudi za razumevanje naravoslovnih in družboslovnih vsebin, ki sledijo v višjih letnikih.
V prvem letniku se dijaki srečajo s števili, izrazi, enačbami, neenačbami ter funkcijami, s poudarkom na linearni funkciji. Razumevanje funkcij in grafov je osnova za nadaljnje učenje matematike. Poglobijo se tudi v potence, korene, ulomke in razmerja. Poleg algebre je pomemben del snovi tudi geometrija – od osnovnih geometrijskih pojmov do preprostih konstrukcij, računanja ploščin in prostorskih predstav.
Pri obravnavi vsebin se spodbuja natančno zapisovanje matematičnih postopkov, razlaga rešitev ter smiselna uporaba simbolov. Dijaki razvijajo sposobnost reševanja problemov, argumentiranja in samostojnega mišljenja. Pouk pogosto vključuje uporabo sodobnih pripomočkov, kot so kalkulatorji ali programska orodja, ki podpirajo vizualizacijo in boljše razumevanje zahtevnejših konceptov.
Matematika v gimnaziji ni le zbirka pravil in formul, temveč način razmišljanja. Prvi letnik postavlja temelje za kasnejše snovi, kot so kvadratne funkcije, trigonometrija, logaritemske in eksponentne funkcije, verjetnost in analiza podatkov. Kot splošnoizobraževalni predmet ima pomembno vlogo pri celostnem intelektualnem razvoju dijaka in pripravi na maturo ter nadaljnje študijsko pot.
Poglavje naravnih in celih števil zajema krajšo ponovitev osnovnih računskih operacij in pravil ter se nadgradi s srednješolsko težavnostjo. Srednješolci utrdijo računanje potenc z naravnimi eksponenti in se spopadejo s formulami pri računanju z izrazi in razstavljanjem, ki jih potem uporabljajo skozi vsa leta srednješolskega izobraževanja.
Pri deljivosti naredimo abstrakten korak od števil do izrazov. Ob ponovljeni teoriji o deljivosti, deljiteljih in večkratnikih se srednješolci zopet spopadejo z razstavljanjem in izrazi, ki jih povežejo z relacijo in kriteriji deljivosti ter osnovnim izrekom o deljenju.
Logika in množice so osnovna matematična disciplina, kjer srednješolec spozna sklepanje, definicije in preučuje značilnosti na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglavje zajema ponovitev računanja s števili in lažjimi algebrskimi ulomki, torej ulomki z izrazi. Potence z naravnimi eksponenti se razširijo na potence s celimi eksponenti. Preko ulomkov srednješolec obnovi in razširi znanje o decimalnemu zapisu.
V podpoglavjih linearnih enačb in sistemov se ponovi nekaj osnovnih načinov reševanja in postopoma pride v abstraktno in razširjeno reševanje sistemov enačb.
Sklepni in procentni račun pa naučeno teorijo poveže v prakso in življenje.
Poglavje uvodoma začne s ponovitvijo osnovnošolskega kvadratnega in kubičnega korena. Znanje linearnih enačb prejšnjega poglavja se nadgradi z linearnimi neenačbami in intervali, ki jih potrebujemo pri računanju absolutni vrednosti. Uporabnost dobljenega znanja pa srednješolec utrdi z računanjem približkov in napak.
Poglavje linearne funkcije zopet poseže po osnovnošolskem spominu risanja premice, ki jo nadgradi s vsemi tremi oblikami enačb premic ter računanja z njimi. Obnovi znanje koordinatnega sistema v ravnini, računanja razdalj med točkama in ploščino trikotnika. Seveda se vse naloge nadgradijo z razširjenim razmišljanjem in povezovanjem snovi in dobljenega znanja.
Statistika nas pouči o pravilnem zbiranju podatkov ter njihovem urejanju. Predvsem pa nam z določenimi računskimi operacijami in definicijami pomaga k lažjemu razumevanju zbranih podatkov.