Različnost je naša realnost matematična drobtinica

Profesorji in dijaki. Vsak gleda na matematiko iz svojega zornega kota. Profesor želi spodbuditi razmišljanje, dijak pa upa, da tista ura čimprej mine. Profesor samo piše na tablo, ker ga nihče ne posluša. Dijak upa na razlago, ker sam ne zmore. Profesor želi razpravo in uvesti pogovor, dijaki iščejo svoje pravice... In še bi lahko pisali. Vsak razred ima svojo zgodbo, vsaka ura svoj odtenek. In tudi vsak dijak vsako uro v razredu doživi na svoj edinstven način.

Različni pa so si med seboj tudi dijaki (ne samo pri matematiki). Nekdo ima posluh, da v prvo primavista sanjsko zapoje pravo melodijo,... drug pa mu, kljub uram in uram vaj, ne seže do kolen.

Zakaj bi bilo pri matematiki kaj drugače?

Matematično razmišljanje je nekaterim zelo blizu in že pri uvodni nalogi dojamejo bistvo formule, snovi in znajo z novo pridobljenim znanjem graditi naprej. Vsi pa poznamo koga, ki se že pri koncu snovi še vedno ukvarja z začetno formulo in je ne more povezati z osnovnim primerom. In po mnogih urah učenja dobi oceno 2, če ima srečo.

Mnogokrat oceno niža tudi površnost, tiste majhne tihe napake, ki se prikradejo pod dijakove prste in poskrbijo za slabo voljo.

Različni smo si. Nekdo rešuje domačo nalogo iz matematike ob glasbi za sprostitev, drugemu je v trpljenje. Nekako pa je potrebno najti pot, da učenje matematike ne bo preseglo naših zmožnosti in da bo samozavest dvignil tudi uspeh.

Naš nasvet v primeru, ko "ti matematika ne leži" je sledeč.

Različni smo si. Nekdo rešuje domačo nalogo iz matematike ob glasbi za sprostitev, drugemu je v trpljenje.

Naredi SVOJ načrt dela, ki ti ustreza:

• zapiši kdaj in koliko časa na dan lahko posvetiš matematiki;
• dobro je, da delaš vsak dan in ne samo enkrat na teden;
• na karton prepiši teorijo oz. formule, ki jih pri določeni snovi potrebuješ (karton lahko prilepiš na steno pri mizi ali pa ga imaš v zvezku, da imaš formule vedno pri roki);
• označi vaje, ki jih moraš rešiti, da usvojiš določeno znanje;
• nato pa je potrebno vaditi.

Tukaj se pravzaprav šele začne, kajne?

Koliko je dijakov, ki samo pogledajo naloge in v njih ne najdejo skupnega imenovalca z nalogami iz šole. Koliko je dijakov, ki ne pridejo do istih rešitev, kot je zapisano zadaj v učbeniku...

Za boljšo motivacijo je odlično, če so pri nalogah, ki jih rešujemo, tudi natančne postopki, da se lahko preverimo in najdemo napako ob napačnem izračunu. Tako bo učenje zagotovo nemoteno teklo naprej. In tisto pomembno je – naloge bodo rešene pravilno. Nič ne pomaga, če so vse naloge rešene in to napačno.

Za razumevanje je včasih potrebno ponovno slišati razlago teorije in osnovnih nalog, ki so se naredile v šoli. Da se spomnimo kaj je bilo bistvo, kaj je bilo pravzaprav pomembno.

Pri vsem tem se dijaki zatekajo k inštruktorjem, mi pa vas vabimo k uporabi personaliziranega matematičnega imUČBENIKA. Kjer vam postopki nalog pomagajo pri reševanju, video razlage pri razumevanju. V ozadju pa vas čaka profesor matematike, ki vam razloži, če še karkoli ni jasno, vas vzpodbuja in spremlja.

Seveda so še malenkosti, ki ustrezajo vsakemu posamezniku. Nekdo potrebuje, da se ga vodi in preverja čez delo, drugi dela samostojno... Kot je zapisano na začetku - različni smo si.

Zato mora vsak najti svoj način dela s svojimi podrobnostmi, ki vodijo k uspehu.

Različni smo si, to je treba sprejeti in verjeti, da je mogoče doseči zastavljeni cilj, če je le volja in vložen trud, z nekaj dobre pomoči.

Z nami niste sami!
Ekipa instruitraj me