040 468 404
  info@instruiraj.me
0

Matematični peskovnik nalog s postopki za srednješolske in gimnazijske programe

  040 468 404           info@instruiraj.me

Blog matematičnih drobtinic

Premetavanje in urejanje števil je lahko tudi zabavno in včasih prepleteno v naš vsakdan.

10/2019 Matematične nočne more

Vsi poznamo nočne more, ko nas lovi koščena pošast, tečemo pred dinozavri ali se nam tresejo in odpirajo tla pod nogami... Pa poznate matematično nočno moro?

Napisala vam bom mojo zgodbo... Matematika mi je bila od vedno zelo ljuba, že v vrtcu sem ostalim otrokom sestavljala teste s preprostimi računi in obvezno z rdečo barvo obkljukala ali prečrtala njihove rezultate. V osnovni šoli mi je bila matematična domača naloga v sprostitev in veselje in z matematiko nikoli nisem imela problemov.

Odhod na gimnazijo je iz vidika matematike zgledal zelo prepost. A vseeno ima prehod na bolj abstraktno mišljenje (iz številk v izraze) svojo moč in moj prvi odpisani test je bil 45%, minus dve (!!!???!!!). Domače naloge so mi bile še vedno v sprostitev, ki sem jih lahko delala ob glasbi (in to je bil edini predmet, kjer je bila domača naloga vsaj 90% rešena in ne prepisana). Za nadaljne ocene sem se borila med 4 in 5 (za prve je bila navadno kriva površnost). Kljub vsem začetnim zapletom, je bila končna ocena 1. letnika vseeno 5.

Nadaljna leta so bile ocene zelo dobre, sploh takrat, ko smo se učili skupaj s sošolci ali pa sem jim jaz razlagala snov in naloge. Razmišljala sem o študiju matematike na PeF ali FMF. Odločila sem se za študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani (večji izziv, večji stres, slabše ocene... zakaj pa ne :)), in si zadala cilj, da matematiko na maturi (višji nivo) odpišem 8. To mi je uspelo in nadaljevala sem s študijem, ki je bil vse prej kot lahek.

... spoznala sem, da je matematika v srednji šoli kot en samcat popisan list v debeli knjigi s 500 stranmi ...
Takrat se je pri meni začelo to, kar po vsej verjetnosti doživlja veliko dijakov v srednjih šolah, ki jim matematika ni tako blizu:
  • celodnevno učenje tudi ob težkih, nerazumljivih "sestavih";
  • matranje, obupovanje,...
  • poslušanje profesorja, ki hiti in ti ne moreš in ne moreš vedno ujeti njegovih misli;
  • včasih se sprašuješ, ali ne bi bilo enako če sediš v razredu ali ne...
  • končni rezultat 60%.... 40%.... (nikakor ne premosorazmerno z učenjem);
  • pri enem izmed težjih predmetov sem na predavanjih celo gledala naokoli, če sem prišla v pravi razred, ker so bile stvari napisane na tabli "kar nekaj";
  • ...
  • V glavnem... seveda sem se potem naučila, marsikaj mi je potalo bolj jasno, marsikaj mi še vedno ni in mi ne bo nikoli... ampak spoznala sem, da je matematika v srednji šoli kot en samcat popisan list v debeli knjigi s 500 stranmi, ki je še v fazi nastajanja. In tistih "par strani" matematike, ki smo jo predelali na faksu je bila samo okno v svet brezmejnih dimenzij vsega, kar ti lahko pade na pamet (večina teh stvari ti ne).

    Par let po zaključku diplome, pa se je začelo... sanje... mora... izpit (seveda najtežji) ni opravljen ... pa kako sem potem diplomirala? ... zopet mora... še enkrat je potrebno opraviti diplomski izpit ... te sanje so tako žive, da ti še tekom naslednjega dne ni čisto jasno, kaj je res in kaj ne...

    Ob pogovorih s prijatelji smo ugotovili, da nisem edina. Zakaj imam nočne more o faksu me načeloma niso razumeli tisti, ki so hodili na družboslovne smeri. Bolj pa sem začela razumeti, kakšen stres lahko povzroči matematika tudi že v osnovni in srednji šoli.

    ... ne razumem ... da od lepote in skrivnosti matematike marsikomu ostanejo le nočne more, bolečine v želodcu in slabo spričevalo ...

    In tekom poučevanja na gimnazijah, inštruiranja, pogovorov... postane zadeva bolj jasna:
  • bivša učenka je bila med testom tako živčna, da je komaj kaj napisala v test in pisala nzd(1), ker se je tako bala profesorice, ki sem jo nadomeščala (ko sva se sproščeno pogovorili in je bila vprašana isto snov, je dobila 5) in bila je ena od mnogih;
  • veliko otrok z blackout-i, ki veš da delajo med poukom, sodelujejo... a so pod stresom in ničesar več ne vedo, ko bi morali;
  • niti ne vem več napisati koliko otrok jemlje pomirjevala, predno gredo pisat test;
  • prijatelj ima po 15-ih letih po narejeni srednji šoli še vedno more o slabo odpisanih testih...
  • fant, ki je vsa 4 leta hodil na inštrukcije (znal za pozitivno in več) se je pri vsakem testu in na koncu leta boril za 2 (zadnje besede pred maturo niso kazale nekega navdušenja nad matematiko, v bistvu se mu je čisto zamerila);
  • in še en fant, ki je obvladal in znal za 5, a je pri testu imel toliko napak zaradi površnosti, da ni in ni mogel priti do pozitivne ocene...
  • otroci s slabo podlago iz osnovnih šol so v nenehnem stresu, ker ne sledijo tako hitro, kot se od njih pričakuje;
  • ...
  • Kot profesorica razumem,... dragi dijaki. Profesorji vas želimo vzpodbuditi, da razmišljate s svojo glavo, da povezujete, ustvarjate... se naučite reda, sledenju postopkov, upoštevanja pravil...

    Kot človek, ki ima rad matematiko... pa ne razumem, zakaj jo včasih potisnemo do takih skrajnosti, da od lepote in skrivnosti matematike marsikomu ostanejo le nočne more, bolečine v želodcu in slabo spričevalo.


    Saša Kelhar, prof. matematike

    1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15