Logotip INSTRUIRAJ ME
Napis INSTRUIRAJ ME
... matematični peskovnik nalog s postopki za osnovnošolske in srednješolske programe

Polno lukenj. Kje? V znanju otrok. matematična drobtinica

1. februar 2022   |   instruiraj.me

Polno lukenj. Kje? V znanju otrok.

Spremljanje osnovnošolcev in dijakov v času korone je v nas vzbudilo kar nekaj skrbi. Tako učitelji in učenci se trudijo po svojih močeh, sposobnostih, zavedanju in motivaciji. Marsikoga je stiska ohromila, drugemu pa dala voljo ter priložnost in več časa za delo.

Zaključuje se prvo ocenjevalno obdobje, uspeh le tega je seveda od marsičesa odvisen. Tisto, kar bode v oči, pa je zagotovo število opravičenih ur. To niso tiste ure, ko je imel razred pouk na daljavo in je učitelj, kljub odsotnosti celotnega razreda, poučeval vse preko spleta ... To so tiste ure, ko so učenci ostali sami doma, zaradi okužbe ali preventivne karantene, ki ni vplivala na celoten razred. Kar pomeni, da so si nekateri učenci lahko nabrali tudi po 100 ur (en mesec) odsotnosti od pouka. Takrat je do njih prišel le list z navodili, kaj vse naj učenec predela sam.

Otrokova vrednost je kljub slabemu rezultatu velika, neizmerna, saj ni odvisna od znanja.

Tedenske luknje v znanju so se lahko za marsikoga nabirale (in se bodo še). Nekaj se je dalo na hitro pokrpati, marsikatera luknja v znanju pa bo pod tankimi vejami obdelanega poglavja in nerazumljenih in neutrjenih vsebin ostala ... in čakala, kdaj bo učenec stopil na njo.

Vsi vemo, da se bo ta koronsko-šolski kaos zagotovo še nekaj časa poznal, ko bomo učitelji krpali luknje, učenci pa se jim bodo želeli izogniti. Vseeno pa je dobro, če se starši in učitelji zavedamo, da otrokom ni vedno lahko in da je iskanje bližnjic tudi beg. Beg pred odgovornostjo, trudom, delom, neznanjem, slabo samopodobo, ... Ni se lahko sam učiti, ni lahko ponavljati in utrjevati snov, ko manjkajo povezave med deli snovi. Spomnimo se, kako močno se je poznal en teden, ko smo bili doma bolni in smo morali nadoknaditi snov ... zdaj pa je tega veliko več.

Seveda otrok ne smemo podcenjevati in pomilovati, temveč vzpodbujati in sprejemati ter jim pomagati v novem načinu sprejemanja odgovornosti.
Predvsem pa bodimo drug do drugega sočutni, tudi ko si otrok (zasluženo ali ne) prisluži slabo oceno.

V teh časih je predvsem pomembno, da najdemo pravo mero med zahtevami in zmožnostmi. In da otrok čuti, da ga učitelji sprejemamo, starši pa imajo radi, ne glede na to, če kdaj pade v slabo zakrpano luknjo ... Otrokova vrednost je kljub slabemu rezultatu velika, neizmerna, saj ni odvisna od znanja. Dajmo otrokom vedeti, da ima vsaka luknja izhod. Iz vsake težave je pot, ki sicer ni nujno lahka, a s ponujeno roko iz naše strani, jim bo uspelo!


Saša Kelhar, prof. mat.

Nazaj na drobtinice
Spletne stran uporablja piškotke